Arhiv za maj, 2009

Online catalogs: What Users and Librarians Want

Kako doživljamo spletne kataloge uporabniki in kako zaposleni v knjižničarski stroki? Pomembne razlike so izpostavljene v študiji skupine OCLC. Anketo so izvajali na katalogu Worldcat, v letu 2008.

Pomembno je, da se snovalci spletnih katalogov (in tudi sorodnih storitev) teh razlik zavedajo in se poskusijo v čimvečji meri prilagoditi željam ciljne skupine uporabnikov.

Selected key research findings

  • The end user’s experience of the delivery of wanted items is as important, if not more important, than his or her discovery experience.
  • End users rely on and expect enhanced content including summaries/abstracts and tables of contents.
  • An advanced search option (supporting fielded searching) and facets help end users refine searches, navigate, browse and manage large result sets.
  • Important differences exist between the catalog data quality priorities of end users and those who work in libraries.
  • Librarians and library staff, like end users, approach catalogs and catalog data purposefully. End users generally want to find and obtain needed information; librarians and library staff generally have work responsibilities to carry out. The work roles of librarians and staff influence their data quality preferences.
  • Librarians’ choice of data quality enhancements reflects their understanding of the importance of accurate, structured data in the catalog.

Več na naslovih:
http://www.oclc.org/reports/onlinecatalogs/default.htm
http://www.oclc.org/reports/onlinecatalogs/fullreport.pdf

Vir informacije: Biblioblog

Ena izmed večjih težav na področju digitalizacije in digitalnih knjižnic je način, kako uporabnik najde željeno e-gradivo. V Sloveniji imamo ogromno institucij, ki so aktivno udeležene v procesu digitalizacije gradiv (knjižnice, muzeji, arhivi, šole, …). Dejstvo je, da je digitalizacija zdaj “in”, zato vsi hitijo z njo in si želijo čimprejšnjo postavitev lastne podatkovne zbirke.

V bližnji prihodnosti torej lahko pričakujemo kar lepo število novih spletnih strani, kjer bomo našli digitalizirane vsebine.

Pa jih bomo res lahko našli?

Problematično je namreč to, da se za spletne storitve uporabljajo različne platforme, ki med seboj niso vedno kompatibilne. Institucije večinoma hranijo podatke na lastnih strežnikih. Nastalo bo ogromno različnih spletnih arhivov in digitalnih knjižnic, ki pa bodo med seboj ostro ločeni. To bo za uporabnika povzročilo nemalo težav, saj bo moral iskanje po zbirkah izvajati na vsaki digitalni knjižnici posebej, kar bo zanj zelo zamudno opravilo.

Potrebujemo torej način, kako izvesti hkratno iskanje po čimvečjem številu digitalnih zbirk. Ne samo, da bomo s tem naredili veliko uslugo uporabnikom, ampak bomo tudi dobili boljši pregled nad digitaliziranim gradivom pri nas.

Za idejo, kako postaviti tak iskalnik, si lahko ogledamo portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani - DiKul. Njihov iskalnik išče po bazah podatkov zunanjih ponudnikov. Podoben sistem bi zagotovo lahko vpeljali tudi za domače digitalne knjižnice in e-arhive.

Nujno torej potrebujemo neke vrste iskalnik, kjer bi uporabniki na enem mestu lahko iskali po vseh slovenskih digitalnih zbirkah!

World digital library

Projekt WDL - World digital library uživa ogromno podporo s strani pomembnih svetovnih organizacij (npr. UNESCO), gospodarskih družb (Google, Microsoft), predvsem pa s strani pomembnih knjižnic (Library of Congress, Bibliotheca Alexandrina, … ). S takimi podporniki je bil uspeh zagotovljen.

Osrednji element vstopne strani je zemljevid, podprt s časovnim trakom. Gre za uporabno orodje, ki služi kot filter/grafični iskalnik zadetkov glede na geografsko lokacijo in po željenem časovnem obdobju. Grafično iskanje dopolnjujeta klasični način iskanja po poljih zapisov in seznam gradiva, razvrščen po kriterijih. Tako bo uporabnik hitro našel željeno vsebino med več kot 1.700 zapisi v bazi.

Ob dostopu do željene vsebine nam stran ponudi kratek opis in možnost prikaza slikovnega gradiva v visoki ločljivosti. Opremljenost z metapodatki je odlična. Imamo tudi možnost iskanja po sorodnih vsebinah.

Kaj se je zgodilo s Kolibrijem?

Slovensko podjetje EPTS, ki razvija tehnologije s področja elektronskega papirja, je še pred kratkim imelo v ponudbi e-bralnik Kolibri, ki je bil plod lastnega razvoja.

Želeli smo izvedeti več o e-bralniku, a z velikim razočaranjem ugotavljamo, da spletna stran izdelka (http://www.kolibrionline.com) ni več aktivna. Kolibri niti ni nikjer omenjen na domači strani podjetja. Še vedno pa ga je moč kupiti v spletni trgovini Mimovrste =), kjer vam bodo za osnovni komplet zaračunali ceno 266,99 €, za premium paket pa 334,99 €.

Klicali smo na podjetje EPTS, da bi izvedeli več o zadevi. Podjetje se je preselilo, na spletni strani pa imajo še vedno objavljene stare telefonske številke. Morda bomo izvedeli več preko e-pošte. Vsekakor pa upamo, da niso prekinili z razvojem prvega slovenskega e-bralnika.

Pri podjetju PDF Tools AG skupaj s skupino PDF/A Competence center organizirajo brezplačen Webinar na temo arhiviranja dokumentov in e-pošte v formatu PDF/A. S klikom na povezavo se boste lahko registrirali kot udeleženec. Webinar se bo odvijal v sredo, 27. maja, med 10.00 in 11.00 uro dopoldan, potekal bo v angleškem jeziku.

Archiving digital documents and e-mails in PDF/A

PDF/A is an excellent format for long-term archiving of digitally born documents and data. In comparison to archiving in native formats, PDF/A has great advantages in terms of uniformity, search ability, and cost effectiveness.      

In this Webinar you will learn:
- How digital documents develop as archive material
- Which properties analog and digital sources have
- Why it is worthwhile to convert sources to PDF/A for archiving
- How digital sources are converted to PDF/A: processes, challenges, special sources such as e-mails and websites, font handling for mass archiving, incorporation of digital signatures and quality assurance.

Za več informacij si oglejte domačo stran PDF/A competence centra, kjer dobite tudi arhiv prejšnjih webinarjev.

LibriVox - brezplačne zvočne knjige

Ste morda mislili, da lahko digitaliziramo gradivo le s pomočjo skenerja? Potem zagotovo še niste slišali za zvočne knjigeKatalog LibriVox je spletna zbirka audio knjig, ki se dopolnjuje na osnovi prostovoljstva. Če imate doma računalnik s primerno zvočno kartico in mikrofonom, lahko tudi vi sodelujete v izdelavi zvočnih knjig.

Audio knjige so včasih bile zelo iskane le s strani slepih in slabovidnih. Popularizacija iPoda in njemu podobnih digitalnih zvočnih predvajalnikov pa je pripomogla k razširitvi uporabe digitalnih zvočnih zapisov. Zvočno knjigo lahko poslušate med vožnjo, med rekreacijo, morda celo na delovnem mestu. Tako lahko bolje izkoristite čas, ki ga imate na voljo.

Trenutno žal na spletu obstaja le malo zvočnih knjig v slovenskem jeziku in še te so večinoma plačljive. Upamo pa, da se bo čimprej kdo opogumil in posnel prvo slovensko brezplačno zvočno knjigo, ki bo objavljena na portalu LibriVox.

Morda veste za brezplačno zvočno knjigo v slovenskem jeziku?
Prosim, da nam to sporočite v komentarjih!

E-zbirke digitaliziranih starih razglednic

Stare razglednice sodijo med gradiva, ki jih je najlažje digitalizirati. Uporabniki, ki znajo delati z optičnim čitalnikom (skenerjem) in poznajo katerega izmed priljubljenih grafičnih urejevalnikov, lahko razglednice digitalizirajo kar doma in jih nato z minimalnimi stroški objavijo na spletu.

Nastalo je že nekaj digitaliziranih zasebnih in občinskih arhivov starih razglednic. Večinoma z njimi upravljajo posamezniki in jim to predstavlja hobi, zato ne moremo pričakovati velike baze gradiva ali dobre opremljenosti z metapodatki. Pogosto tudi ne moremo izvedeti, kako je z avtorskimi pravicami ali dostopom do originala. Zaradi zmanjševanja stroškov se taki arhivi nahajajo na spletnih straneh, podprtih z odprtokodnimi sistemi za urejanje vsebin.

Stare razglednice objavljajo tudi knjižnice, arhivi in muzeji. Prav digitalizacija razglednic ali starejšega slikovnega gradiva je ponavadi prvi korak v postopku izgradnje digitalne knjižnice posamezne organizacije. Te zbirke so ponavadi bolje opremljene z metapodatki, imajo urejene avtorske pravice in uporabljajo kompleksne sisteme za objavljanje vsebin na spletu.

Seznam zbirk digitaliziranih starih razglednic

Poznate še kakšno zanimivo stran z digitaliziranimi razglednicami? Objavite povezavo do nje v komentarjih!