Digitalizacija

Digitalizacija in ohranjanje kulturne dediščine je vroča tema tudi v Srbiji. Nacionalni center za digitalizacijo je s pomočjo organizacije UNESCO in Ministrstva za kulturo izdelal Споменици културе у Србији - elektronski katalog spomenikov v Srbiji.

Uporaba cirilice naj vas ne odvrne od brskanja po katalogu. Avtorji portala so mislili tudi na tiste, ki ne razumejo cirilice in zagotovili prevod celotne strani v angleški jezik.

Predvsem bi pohvalili enostaven način dostopa do informacij. Do seznama spomenikov lahko dostopamo tekstovno (filtriran seznam) ali grafično (z uporabo storitve Google Maps). Pri posameznem opisu si nato lahko ogledamo foto gradivo in osnovne metapodatke.

Portal hister.org gosti zbirko digitaliziranih starejših razglednic z obalnega območja Slovenije in Hrvaške in manjšo zbirko fašističnega propagandnega materiala. Gradivo je zgledno razvrščeno po geografskih lokacijah, a žal ni opremljeno z metapodatki. Ne vemo tudi, kako je z avtorskimi pravicami in fizično lokacijo originalnih razglednic.

Zbirka je vsekakor zelo zanimiva, saj ponuja celovit slikovni zgodovinski pregled razvoja Istre. Njena uporabna vrednost pa bi lahko bila veliko večja, če bi poleg posamezne razglednice videli vsaj osnovne podatke, kot so leto izida razglednice, točno lokacijo fotografije, avtorja fotografije ipd.

Verjeli ali ne, sodeč po blogu Poynter.org in blogu Washington state library so digitalizirane vsebine do naročnikov pošiljali že leta 1939 – in to brezžično! Ponudnik informacij St. Louis post dispatch je v ZDA s pomočjo radijske tehnologije prenašal digitalizirane različice časopisov. Kot prvega so prenesli časopis lastne produkcije na 9 straneh.

Časopis se je pri prejemnikih natisnil na “domačem sprejemniku” (home facsimile receiver), ki je za tisk ene strani potreboval kar 15 minut. Zanimiv je podatek, da se prek radijskih valov ni prenašalo samo besedilo, ampak tudi slike. Cena take naprave je bila $260, kar je primerljivo z aktualnimi cenami e-bralnikov gradiv.

Slika je last lightningfield.com in je zaščitena z licenco Creative Commons.

Informacija o tem, ali je St. Louis post dispatch res prvi ponudnik digitaliziranih vsebin, sicer še ni potrjena. Nekateri omenjajo BBC in njihov sistem Izon, ki je omogočal brezžičen prenos fotografij. Sistem Izon se zaradi visoke cene žal ni uveljavil.

Portal BookGlutton.com je s svojim inovativnim Web 2.0 pristop prinesel kar nekaj svežine na področju spletnih in digitalnih knjižnic. Nudi sicer veliko število digitaliziranih e-knjig, a njegova največja dodana vrednost je v odlično narejenem uporabniškem sistemu in načinu širjenja informacij med obiskovalci. Read more

S pomočjo Googlove storitve Google Insights lahko pregledamo število iskanj po posamezni besedi ali besedni zvezi v odvisnosti od časa. Pregled domačih iskanj fraze “digitalna knjižnica” v obdobju 2006-2009 nam prikaže zanimiv graf.

Na X osi grafa je časovnica, Y os pa predstavlja delež iskanj po izbrani frazi relativno glede na število vseh iskanj na iskalniku Google. (preberi več)

Delež iskanj po frazi “digitalna knjižnica” je v Sloveniji v visokem porastu! Iz tega lahko sklepamo, da pri nas število uporabnikov digitalnih knjižnic in spletnih arhivov raste, kar je tudi logično pričakovati. Bolj presenetljiv je svetovni graf iskanja fraze “digital library“.

Kot je videti, zanimanje za iskanje po digitalnih knjižnicah v svetovnem merilu do konca leta 2008 upada. Vidimo pa vrh v začetku leta 2009, ki mu Google pripisuje novico o ustanovitvi UNESCO world digital library. 

Zanimivo je torej videti počasen upad iskanj po frazi “digital library” po celem svetu in skokovito rast v začetku leta 2009, medtem ko se v Sloveniji delež iskanj po frazi “digitalna knjižnica“ skoraj eksponentno povečuje. Podoben trend svetovnemu lahko opazimo, če pregledamo podatke večine večjih tujih držav (VB, Zda, Avstralija, … ).

Morda je nov svetovni ”vrh”, ki je v začetku leta 2009 prekinil padajoči trend deleža iskanj, posledica izjemnega povečanja promocije digitalnih knjižnic in sorodnih storitev.

Se bo delež svetovnih iskanj po storitvah digitalnih knjižnic zdaj povečal? Za odgovor na to vprašanje bomo spet preverili statistiko čez mesec ali dva.

Statistični urad RS nudi digitalizirane različice starejših izdaj Statističnega letopisa (1953 – 1995) in Popisa prebivalstva (1948 – 2002). Večina gradiva je na voljo v PDF obliki, posamezne izdaje vsebujejo tudi Excelove preglednice za lažje obdelavo podatkov. Žal portal ne nudi možnosti iskanja po digitaliziranih izvodih, ampak do njih dostopamo preko spustnega seznama, kjer so sortirani po letih.

Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM) je enotna vstopna točka za dostop do elektronskih informacijskih virov, ki nstajajo na Univerzi v Mariboru ali se jih kupuje za potrebe znanstvenoraziskovalne, strokovne in umentniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. 
(citirano s spletne strani http://dkum2.uni-mb.si)

DKUM odlikuje obširna zbirka diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog študentov Univerze v Mariboru, iskalnik po e-gradivih in zbirka koristnih povezav za študijsko delo.  Študentom omogoča tudi oddajo lastnih gradiv s pomočjo spletnega obrazca.

Zanimiva in sveža novost te digitalne knjižnice je “e-svetovalka”, ki deluje na podoben način kot DURS-ova Vida.

Več na domači strani Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru (DKUM).