Narodna in univerzitetna knjižnica organizira v septembru dva dogodka na temo »digitalizacija« in »arhiviranje«.

• Slovenske digitalne kulturne vsebine, Cankarjev dom, 15. 9. 2010
• Slovenska konferenca o trajnem ohranjanju digitalnih virov, Pošta Slovenije (Čopova 11),  17. 9. 2010

Na portalu Vest.si so objavili intervju z ministrom Igorjem Lukšičem, kjer nam predstavljajo prihodnost digitaliziranih gradiv v šolstvu.

http://www.vest.si/2010/01/08/obetajo-se-elektronski-solski-ucbeniki/

Evropska komisija je izdala sporočilo o avtorskih pravicah v družbi znanja, da bi se z njim dotaknila pomembnih kulturnih in pravnih izzivov množične digitalizacije in razširjanja knjig, še posebej v okviru evropskih knjižničnih zbirk.

Sporočilo sta sestavila komisarja Charlie McCreevy in Viviane Reding. Digitalne knjižnice, kot so Europeana bodo raziskovalcem in potrošnikom v Evropi ponudile nove načine dostopa do znanj. EU bo morala najti rešitve za dela, pri katerih je težko ali nemogoče stopiti v stik z avtorjem, saj nejasen status avtorskih pravic pogosto pomeni, da se teh del ne more digitalizirati.

Izboljšanje distribucije in razpoložljivosti del za osebe z invalidnostmi, še posebej tiste s težavami z vidom, je naslednji mejnik, s katerim se namerava soočiti Komisija.

Več informacij je na voljo na:
http://ec.europa.eu/internal_market/copyright/copyright-infso/copyright-infso_en.htm

Vir: http://www.eurodesk.si/

Čeprav nas razvoj tehnologije sili v uporabo osebnih računalnikov, dlančnikov in namenskih e-bralnikov digitaliziranih del, se marsikdo raje posluži papirnate izdaje gradiva.

Tega se zavedajo tudi pri Univerzi v Michiganu, kjer so knjižnico opremili z Espresso Book Machine. To je naprava za hitro (”ekspresno”) izdelavo knjig.

Uporabniki lahko izbirajo med deli, ki so v javni lasti in so jih v univerzitetni knjižnici že digitalizirali.

Postopek tiskanja na prvi pogled izgleda precej enostaven in hiter, saj naprava vse stori samodejno. Po končanem tisku opravi tudi vezavo. Od izbora e-gradiva do izdelave papirnate kopije naj bi minilo manj kot 10 minut.

Kljub imenu naprave pa le-ta žal še ne zna pripraviti kave, ki bi se kar prilegla ob branju novo natisnjenega gradiva.

Kako doživljamo spletne kataloge uporabniki in kako zaposleni v knjižničarski stroki? Pomembne razlike so izpostavljene v študiji skupine OCLC. Anketo so izvajali na katalogu Worldcat, v letu 2008.

Pomembno je, da se snovalci spletnih katalogov (in tudi sorodnih storitev) teh razlik zavedajo in se poskusijo v čimvečji meri prilagoditi željam ciljne skupine uporabnikov.

Selected key research findings

• The end user’s experience of the delivery of wanted items is as important, if not more important, than his or her discovery experience.
• End users rely on and expect enhanced content including summaries/abstracts and tables of contents.
• An advanced search option (supporting fielded searching) and facets help end users refine searches, navigate, browse and manage large result sets.
• Important differences exist between the catalog data quality priorities of end users and those who work in libraries.
• Librarians and library staff, like end users, approach catalogs and catalog data purposefully. End users generally want to find and obtain needed information; librarians and library staff generally have work responsibilities to carry out. The work roles of librarians and staff influence their data quality preferences.
• Librarians’ choice of data quality enhancements reflects their understanding of the importance of accurate, structured data in the catalog.

Več na naslovih:
http://www.oclc.org/reports/onlinecatalogs/default.htm
http://www.oclc.org/reports/onlinecatalogs/fullreport.pdf

Vir informacije: Biblioblog

Ena izmed večjih težav na področju digitalizacije in digitalnih knjižnic je način, kako uporabnik najde željeno e-gradivo. V Sloveniji imamo ogromno institucij, ki so aktivno udeležene v procesu digitalizacije gradiv (knjižnice, muzeji, arhivi, šole, …). Dejstvo je, da je digitalizacija zdaj “in”, zato vsi hitijo z njo in si želijo čimprejšnjo postavitev lastne podatkovne zbirke.

V bližnji prihodnosti torej lahko pričakujemo kar lepo število novih spletnih strani, kjer bomo našli digitalizirane vsebine.

Pa jih bomo res lahko našli?

Problematično je namreč to, da se za spletne storitve uporabljajo različne platforme, ki med seboj niso vedno kompatibilne. Institucije večinoma hranijo podatke na lastnih strežnikih. Nastalo bo ogromno različnih spletnih arhivov in digitalnih knjižnic, ki pa bodo med seboj ostro ločeni. To bo za uporabnika povzročilo nemalo težav, saj bo moral iskanje po zbirkah izvajati na vsaki digitalni knjižnici posebej, kar bo zanj zelo zamudno opravilo.

Potrebujemo torej način, kako izvesti hkratno iskanje po čimvečjem številu digitalnih zbirk. Ne samo, da bomo s tem naredili veliko uslugo uporabnikom, ampak bomo tudi dobili boljši pregled nad digitaliziranim gradivom pri nas.

Za idejo, kako postaviti tak iskalnik, si lahko ogledamo portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani - DiKul. Njihov iskalnik išče po bazah podatkov zunanjih ponudnikov. Podoben sistem bi zagotovo lahko vpeljali tudi za domače digitalne knjižnice in e-arhive.

Nujno torej potrebujemo neke vrste iskalnik, kjer bi uporabniki na enem mestu lahko iskali po vseh slovenskih digitalnih zbirkah!